Razvrstitev rentgenskih cevi in ​​zgradba rentgenske cevi s fiksno anodo

Razvrstitev rentgenskih cevi in ​​zgradba rentgenske cevi s fiksno anodo

Razvrstitev rentgenskih cevi

Glede na način generiranja elektronov lahko rentgenske cevi razdelimo na cevi, polnjene s plinom, in vakuumske cevi.
Glede na različne tesnilne materiale ga lahko razdelimo na stekleno cev, keramično cev in kovinsko keramično cev.
Glede na različne uporabe ga lahko razdelimo na medicinske rentgenske cevi in ​​industrijske rentgenske cevi.

Glede na različne metode tesnjenja ga lahko razdelimo na odprte rentgenske cevi in ​​zaprte rentgenske cevi. Odprte rentgenske cevi med uporabo zahtevajo stalni vakuum. Zaprta rentgenska cev je takoj po vakuumiranju do določene mere zaprta med izdelavo rentgenske cevi in ​​med uporabo ni treba ponovno vakuumirati.

novice-2

Rentgenske cevi se uporabljajo v medicini za diagnostiko in zdravljenje, v industrijski tehnologiji pa za neporušitvene preiskave materialov, strukturno analizo, spektroskopsko analizo in osvetlitev filma. Rentgenski žarki so škodljivi za človeško telo, zato je treba pri njihovi uporabi upoštevati učinkovite zaščitne ukrepe.

Zgradba rentgenske cevi s fiksno anodo

Rentgenska cev s fiksno anodo je najpreprostejša vrsta rentgenske cevi v običajni uporabi.
Anoda je sestavljena iz glave anode, pokrova anode, steklenega obroča in ročaja anode. Glavna funkcija anode je blokiranje hitrega gibajočega se elektronskega toka s ciljno površino glave anode (običajno volframove tarče) za ustvarjanje rentgenskih žarkov in oddajanje nastale toplote ali njeno vodenje skozi ročaj anode, in tudi absorbirajo sekundarne elektrone in razpršene elektrone. žarki.

Rentgenski žarki, ki jih ustvari rentgenska cev iz volframove zlitine, izkoristijo le manj kot 1 % energije hitrega premikajočega se elektronskega toka, zato je odvajanje toplote zelo pomembno vprašanje za rentgensko cev. Katoda je v glavnem sestavljena iz žarilne nitke, maske za fokusiranje (ali imenovane katodne glave), katodnega tulca in steklenega stebla. Žarek elektronov, ki obstreljuje anodno tarčo, oddaja žarilna nitka (običajno volframova žarilna nitka) vroče katode in nastane z fokusiranjem s fokusno masko (katodna glava) pod visokonapetostnim pospeškom rentgenske cevi iz volframove zlitine. Visokohitrostni gibljivi elektronski žarek zadene tarčo anode in se nenadoma blokira, kar povzroči določen del rentgenskih žarkov z neprekinjeno porazdelitvijo energije (vključno z značilnimi rentgenskimi žarki, ki odbijajo kovino tarče anode).


Čas objave: 5. avgusta 2022