Klasifikacija rentgenskih cevi in ​​struktura rentgenske cevi s fiksno anodo

Klasifikacija rentgenskih cevi in ​​struktura rentgenske cevi s fiksno anodo

Klasifikacija rentgenskih cevi

Glede na način generiranja elektronov lahko rentgenske cevi delimo na plinske cevi in ​​vakuumske cevi.
Glede na različne tesnilne materiale jih lahko razdelimo na steklene cevi, keramične cevi in ​​kovinsko-keramične cevi.
Glede na različne uporabe jih lahko razdelimo na medicinske rentgenske cevi in ​​industrijske rentgenske cevi.

Glede na različne metode tesnjenja jih lahko razdelimo na odprte rentgenske cevi in ​​zaprte rentgenske cevi. Odprte rentgenske cevi med uporabo zahtevajo stalen vakuum. Zaprta rentgenska cev se med proizvodnjo takoj po vakuumiranju do določene mere zapre in med uporabo ni potrebno ponovno vakuumiranje.

novice-2

Rentgenske cevi se uporabljajo v medicini za diagnostiko in zdravljenje, v industrijski tehnologiji pa za nedestruktivno testiranje materialov, strukturno analizo, spektroskopsko analizo in osvetljevanje filmov. Rentgenski žarki so škodljivi za človeško telo, zato je treba pri njihovi uporabi sprejeti učinkovite zaščitne ukrepe.

Struktura rentgenske cevi s fiksno anodo

Rentgenska cev s fiksno anodo je najpreprostejša vrsta rentgenske cevi, ki se pogosto uporablja.
Anoda je sestavljena iz anodne glave, anodnega pokrova, steklenega obroča in anodnega ročaja. Glavna funkcija anode je blokiranje hitrega elektronskega toka s ciljno površino anodne glave (običajno volframova tarča) za ustvarjanje rentgenskih žarkov in sevanje nastale toplote ali njeno prevajanje skozi anodni ročaj ter absorpcija sekundarnih elektronov in razpršenih elektronov. Žarki.

Rentgenski žarki, ki jih ustvarja rentgenska cev iz volframove zlitine, porabijo le manj kot 1 % energije hitro premikajočega se elektronskega toka, zato je odvajanje toplote za rentgensko cev zelo pomembno vprašanje. Katoda je v glavnem sestavljena iz nitke, fokusirne maske (ali imenovane katodne glave), katodnega tulca in steklenega stebla. Elektronski žarek, ki bombardira anodno tarčo, oddaja nitka (običajno volframova nitka) vroče katode in nastane s fokusiranjem fokusirne maske (katodne glave) pod visokonapetostnim pospeškom rentgenske cevi iz volframove zlitine. Hitro premikajoči se elektronski žarek zadene anodno tarčo in se nenadoma blokira, kar ustvari določen odsek rentgenskih žarkov z neprekinjeno porazdelitvijo energije (vključno z značilnimi rentgenskimi žarki, ki odbijajo kovino anodne tarče).


Čas objave: 05.08.2022